Mar 22 2008
Besedila slovenskih pesmi
Nekaj besedil slovenskih pesmi:
Siddharta besedila:
Pot v x
V sobani poet sedi
v upanju, da prave rime dobi,
za vsak trenutek, ki ga je doživel
v življenju na svetu zanj polnemu gorja in milosti.
Morda je prav tudi to,
temu naj sodi le zdravo telo.
Vem pa, da vse temelji le na tem
in vsem to povem:
Ali bi radi dober fix ali le pot v x?
A vsi vemo, da nekateri bi radi še čarati znali,
vsi vemo, da za minuti bi slave sebe prodali,
žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako,
da samo sranje na police filajo.
Vsak policaj bil je tat
in vse belo spremeni se v temno,
če bi od zadaj jih osvetlili z lučjo
in vse gre tako od pisal “olikancev”
v ušesa blaznežev.
A vsi vemo, da nekateri bi radi še čarati znali,
vsi vemo, da za minuti bi slave sebe prodali,
žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako,
da samo sranje na police filajo.
Sam je pravil, da je pisal, kar je čutil,
danes pa prodaja neke slinaste
niti omembe vredne pesmice.
A vsi ne vedo, da so nasedli
vsem tem hinavskim lažem.
Ne vedo, da le strmijo
v stvari, ki v bistvu jih ni.
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako,
da samo sranje svetu filajo.
Ne vedo… Ne vedo…
Marta zore - Povej mi zakaj
V najini sobi vladal je smeh, danes pa smeha ni.
Je polna grenkobe in tezkih besed, ki prihajajo s tvoje strani.
Meni kar solze meglijo oci, le sepecem da nimas prav.
Me se bolj boli ko pravis, da ti res je zal.
Povej mi zakaj (zakaj), zakaj, povej, povej.
Kaj sem storila, da me noces vec kot prej?
Mi je hudo, da se opisati ne da,
ko govoris ‘bodiva le prijatelja’.
Toliko krat, o toliko krat, si me v narocje vzel
in mi govoril mnogo krat ‘vedno te rad bom imel’.
Vedela sem lahko se zgodi, da mi bo kdaj hudo,
a nisem slutila, da prav ti, prav ti, bos kriv za to.
Povej mi zakaj (zakaj), zakaj, povej, povej.
Kaj sem storila, da me noces vec kot prej?
Mi je hudo, da se opisati ne da,
ko govoris ‘bodiva le prijatelja’.
Povej zakaj (zakaj), zakaj, povej, povej.
Kaj sem storila, da me noces vec kot prej?
Skrila bi solze, a se skriti jih ne da,
ko govoris ‘bodiva le prijatelja’.
In stisnil je roko in se poslovil, poljuba mi ni vec dal.
Nekdo, ki se vceraj ves moj je bil, spet tujec je postal.
Natalija Verboten: Še malo bližje
Ti prva misel si,
ko zjutraj se zbudim,
poiščem tvojo dlan,
a ti še vedno spiš.
Nežno privijem se,
vse bližje k tebi, moj,
prišepnem ti edino željo
potiho na uho.
Daj, pridi
bližje k meni,
jaz bližje k tebi,
da nama bo toplo,
dobro več, da lepše je tako,
stisni k sebi me močno.
Še malo
bližje k meni,
ti bližje k meni,
je res tako težko,
vedi, da steboj mi je lepo,
stisni k sebi me močno.
Kjer se razum konča
in sreča se začne,
privabiš mi nasmeh
na moje ustnice.
Ob tebi lepa sem
in vedno ljubljena,
imam samo še eno željo,
povem ti jo na uho.
